<< Acrospermum compressum, zelna lancetovka | Gobe | Agaricus benesii, Benešev kukmak >>
Agáricus abruptibúlbus Peck (1905)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Prepoznamo ga po rasti v iglastih gozdovih (predvsem pod smrekami), belem klobuku, ki na drgnjenje porumeni, ter po izrazito odsekanem, gomoljastem dnišču beta in močnem vonju po janežu.
KLOBUK: 4–12 cm širok, sprva polkroglast do zvončast, kasneje izbočen in naposled sploščen, z ravnim ali rahlo udrtim in sploščenim osredjem. Povrhnjica je svilnato gladka, sprva čisto bela, kasneje dobi kremaste ali rumenkaste odtenke. Ob pritisku ali na drgnjenje opazno porumeni, madeži pa sčasoma postanejo rahlo rjavkasti. Rob je tanek, dolgo podvihan in v mladosti povezan z zastiralom.
TROSOVNICA: Lističi so gosti, tanki, prosti in se ne dotičejo beta. Sprva so bledi, sivkasto beli, kmalu postanejo bledo rožnati, nato dolgo ostanejo svetlo rožnati in šele v polni starosti dobijo čokoladno rjavo do črno rjavo barvo. Ostrinka oz. rob lističev je zaradi drobnih nitk drobno resast, nazobčan in malo svetlejši od površine lističev.
BET: 6–12 cm visok in 1–2 cm debel, valjast, raven ali rahlo ukrivljen, proti dnu se polagoma oža, v samem dnišču pa se zaključi z bolj ali manj ostro in ekscentrično odsekanim ter stransko razširjenim gomoljem. Je bel, kasneje rahlo rumenkast, gladek, nad obročkom včasih s fino prašnato strukturo. Nosi dvojen, kožast, viseč obroček, ki ima na spodnji strani luskaste zaplate, razporejene v obliki zobatega kolesa. Dnišče beta je pogosto prepleteno s tankimi, belimi podzemnimi rizomorfami v obliki nitk.
MESO: Belo, kompaktno, v starosti postane mehkejše. Pod kožico klobuka in v dnišču beta ob prerezu ali poškodbi bolj ali manj hitro in opazno porumeni, zato je možno tudi rahlo do zmerno rumenenje. Ima zelo prijeten in izrazit vonj po janežu ali marcipanu, okus je blag in prijetno orehast.
TROSI: 6.5–8.5 x 4.5–5.2 µm, eliptični, gladki, stena je sorazmerno debela, z opaznim trosnim nosilcem, brez vidne kalilne pore. Trosni prah je temno rjav do črno rjav.
RASTIŠČE: Raste od poletja do jeseni v iglastih in mešanih gozdovih, najpogosteje pod smrekami, lahko tudi globoko v debeli plasti iglic. Najdemo ga na gozdnih jasah, robovih in v travnatih predelih, pogosto na bazičnih tleh. Najraje uspeva na apnenčastih, razširjen pa je predvsem v višinskih, gorskih predelih. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užitna. Odlična in izdatna goba, vsestransko uporabna v kulinariki, predvsem za omake, juhe in sušenje. Ker kot večina kukmakov rad akumulira težke kovine iz okolja (predvsem kadmij), se priporoča zmerno uživanje in nabiranje na rastiščih, ki so oddaljena od morebitnih virov onesnaženja.
PODOBNE VRSTE: Zelo podoben je Agaricus sylvicola, hostni kukmak, ki raste v podobnem okolju, vendar ima v povprečju malce krajše trose in njegov bet v dnišču nima tako izrazito ostrega, stransko odsekanega dnišča. Zunaj gozdov na travnikih in pašnikih raste Agaricus arvensis, poljski kukmak, ki je opazno večji, robustnejši in nima gomoljastega beta. Pri nabiranju v gozdu je potrebna izjemna previdnost, da vrste ne zamenjamo s smrtno strupenimi belimi vrstami iz rodu Amanita - mušnice/lupinarji, predvsem z vrsto Amanita virosa, koničasta mušnica. Slednja se jasno loči po povsem beli trosovnici, ki nikoli ne potemni, po belem trosnem prahu, v dnišču beta ima opazno lupino in nikoli ne diši po janežu.
Foto: wikimedia.
SINONIMI: Agaricus abruptibulbus var. nullicystidiatus M. Kaur & Harw. Kaur (2016), Agaricus abruptus Peck (1900), Psalliota abruptibulba (Peck) Kauffm. (1918)
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 3
